ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA

 

Štefanja Gora

 

Najdbe na območju današnje občine, na terasah pod cerkvijo sv. Štefana, so pravzaprav sledi bivanja v starejši kameni dobi (kot bivalna postaja na prostem), kar potrjujejo odkriti predmeti iz različnih vrst kamenja.

 

Kraj se prvič omenja že leta 1132 kot Gora sv. Štefana. Zahodno od vasi stoji cerkev sv. Štefana iz leta 1805, umaknjena na vzpetino Štefanja gora (748 m), ki je izjemno razgledišče.

 

Krvavec

 

Na Bleku je ekipa Inštituta za arheologijo leta 2003 začela arheološka izkopavanja, ki so pokazala, da sta na tem območju najmanj dve prepoznavni območji poselitve – zgodnjesrednjeveška iz 9. in 10. stoletja ter poznosrednjeveška iz 13.–15. stoletja. Slednja so po mnenju arheologov ostanki bivališč pastirjev, ki so že takrat Krvavec uporabljali za sezonsko pašo. V srednjem veku je bilo pašništvo pomembna panoga.

 

Sprva naj bi na Krvavcu pasli drobnico in prašiče, ob nastanku večjih mest pa je postalo zanimivo tudi sirarstvo, zato so začeli graditi večje sirarne, ki zaenkrat še niso bile odkrite, so pa namesto njih odkrili konjski hlev.

Najdisce Krvavec

 

Šmartno

 

Med številnimi lokacijami stare poselitve krajine ob Pšati ima posebno mesto vas Šmartno. Lokacija iz krajine izstopa že zaradi svojega imena, ki izvira od zavetnika vaške cerkve sv. Martina, starega svetnika in enega od prvih cerkvenih zavetnikov. Na območju Milharjevega hriba so bili odkriti prazgodovinska grobišča iz pozne bronaste dobe, daljšo traso rimske ceste ter podeželsko rimsko grobišče. 
 

Prvo cestno omrežje s pripadajočo infrastrukturo, ki je obsegala nadzorne postaje, obcestne postaje za oskrbo, počitek in prenočevanje popotnikov, postaje za preprego konj ter označevalce razdalj v miljah, imenovani miljniki, so na slovenskem ozemlju postavljali Rimljani do konca 1. stoletja. Del širokega in razvejanega cestnega omrežja, ki je povezovalo rimski imperij, so bile tudi manjše vaške ceste. Mednje spada cesta med vasema Šmartno in Poženk.

 

Predmeti, odkriti na cesti ali neposredno ob njej, kažejo na čas uporabe ceste. Izredno kakovosten izdelek, odkrit na cesti, je bronasta spona v podobi dveh konjičkov s konca 6. stoletja ali začetka 7. stoletja. Uporabljala se je za zapenjanje pasov in jermenov, za obešanje mošnjičkov, torbic, nožev ali celo kot tula za puščice.

 

Najstarejša odkrita predmeta sta dva bronasta novca cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 po Kristusu, najmlajši pa je bronast polmesečasti uhan iz 10. stoletja. Ohranilo se je veliko železnih žebljičkov, ki so odpadli iz podplatov rimskih čevljev.

 

Cesta je bila zgrajena pred približno 2000 leti, uporabljali pa so jo skoraj tisoč let.

 

Smartno
Izdelava spletne trgovine
Idejna zasnova in oblikovanje spletne strani: Agencija Forward, Google Partner
Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih