Arheološka najdišča

Območje današnje občine Cerklje na Gorenjskem skriva številne sledi nekdanjih prebivalcev. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi tega prostora od mlajše kamene dobe, skozi bronasto in železno dobo ter rimsko obdobje vse do zgodnjega srednjega veka. Najdišča so bila odkrita tako v dolini ob Pšati kot na višje ležečih območjih Štefanje Gore in Krvavca.

Gradišče pri Stiški vasi

Gradišče pri Stiški vasi velja za eno najstarejših znanih naselbin na območju Cerkelj. Nastalo je v mlajši kameni dobi, v 5. tisočletju pr. n. št., ko se je z razvojem poljedelstva in živinoreje začela širiti stalna poselitev.

Naselbina je stala na izpostavljenem pomolu nad dolino Reke, na naravno dobro zavarovani legi. Ostanki gradišča danes predstavljajo pomemben dokaz o najzgodnejši poselitvi tega prostora.

Štefanja Gora

Štefanja Gora je pomembno arheološko območje z najdbami iz različnih obdobij. Naselbina okoli današnje cerkve sv. Štefana je povezana že z neolitikom, ponovno pa je bilo območje poseljeno tudi v pozni rimski dobi. Na območju Štefanje Gore je evidentirano tudi gradišče iz starejše železne dobe.

Vzpetina je s svojo naravno zavarovano lego skozi različna zgodovinska obdobja ponujala primeren prostor za naselitev.

Šmartno in Milharjev hrib

Šmartno z okolico sodi med arheološko najbogatejša območja v občini. Na Milharjevem hribu je bilo odkrito grobišče iz pozne bronaste dobe, širše območje Straže, Cerkovneka in Brinovca pa hrani sledove poselitve iz železne in rimske dobe ter zgodnjega srednjega veka. V rimskem obdobju se je na območju današnjega Šmartnega razvila večja naselbina. Arheološke najdbe, med njimi ostanki stavb, pričajo o dolgotrajni in pomembni poselitvi tega prostora.