Plečnikov spomenik skladatelju Davorinu Jenku

V središču Cerkelj, pred cerkvijo Marije Vnebovzete, stoji spomenik Davorinu Jenku (1835- 1914), skladatelju in dirigentu, rojenemu v bližnjih Dvorjah. Jenko je pomembno zaznamoval slovensko in srbsko glasbeno ustvarjanje, med njegovimi najbolj znanimi skladbami pa so Naprej zastava slave, Lipa zelenela je in Blagor mu, ki se spočije.

Ob 100. obletnici Jenkovega rojstva so v Cerkljah najprej postavili spomenik z njegovim doprsnim kipom, ki ga je izdelal priznani kipar Lojze Dolinar. Prvotni spomenik je bil pozneje odstranjen, ohranjeni doprsni kip pa je arhitekt Jože Plečnik vključil v zasnovo novega spomenika, ki danes stoji v središču Cerkelj.

Spomenik tako povezuje zapuščino dveh pomembnih ustvarjalcev – skladatelja Davorina Jenka in arhitekta Jožeta Plečnika - ter je ena izmed prepoznavnih kulturnih znamenitosti središča Cerkelj.

Spomenik in vrtiček Davorina Jenka v Dvorjah

V Dvorjah pri Cerkljah je na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša Davorina Jenka (1835- 1914), urejen spominski vrtiček s spomenikom enemu najpomembnejših slovenskih skladateljev 19. stoletja. Jenko se je tu rodil 9. novembra 1835 v kmečki družini, njegova glasbena pot pa ga je pozneje vodila na Dunaj in v Beograd.

Na mestu nekdanje rojstne hiše so ob 100. obletnici njegovega rojstva leta 1935 postavili piramidasti spomenik iz umetnega kamna s posvetilnim napisom skladatelju. Posebno vez z nekdanjo domačijo ohranja tudi ograja okoli spomenika, v katero je vključena izvirna okrasna kovana okenska mreža z Jenkove rojstne hiše.

Davorin Jenko je v slovensko glasbeno zgodovino zapisan predvsem kot avtor glasbe za Naprej, zastava Slave in številnih ponarodelih pesmi, med katerimi je tudi Lipa zelenela je. Pomemben del svojega življenja je ustvarjal v Srbiji, kjer je med drugim napisal tudi melodijo današnje srbske himne Bože pravde.

Spomenik z vrtičkom danes ohranja spomin na skladatelja prav na kraju njegovih začetkov ter predstavlja eno pomembnejših točk kulturne dediščine Dvorij.

Nagrobnik Antona Kodra

Na pokopališču za cerkvijo Marije Vnebovzete v Cerkljah stoji mogočen nagrobnik Antona Kodra (1851–1918), slovenskega pesnika in pripovednika. Rodil se je v Radomljah, pri petih letih pa se je z družino preselil v Poženik, kjer je preživel mladost in se vse življenje čutil povezanega s cerkljanskim okoljem.

Koder je sprva pisal pesmi, bolj pa se je uveljavil kot pripovednik. Med njegovimi pomembnejšimi deli so romani Zvezdana, Luteranci in Kmetski triumvirat ter povest Viženčan. V svojih delih je pogosto posegal po zgodovinskih in kmečkih motivih, dogajanje romana Luteranci pa je umestil tudi v okolico Cerkelj in gradu Strmol.

Čeprav je zadnja leta življenja preživel drugje, si je za svoje zadnje počivališče izbral Cerklje. Njegov grob zaznamuje mogočen obelisk z napisom: »Počivam naj v slovenski zemlji, katero sem tako neizmerno ljubil.« V oporoki je del svojega premoženja namenil tudi cerkljanskim in poženiškim revežem ter za gradnjo cerkve v Poženiku, vendar njegova oporoka v večjem delu ni bila uresničena.