Žabja svatba, pridne roke in mnogo rešenih življenj
V letu 2021 smo prvič aktivno pričeli s prenašanjem dvoživk čez cesto na območju ribnikov Češnjevek. Tudi letošnjo pomlad smo prostovoljci ob pričetku selitev dvoživk pogumno nadeli odsevne jopiče, se opremili z naglavnimi lučkami in vedri, ter vsak večer prenašali dvoživke čez cesto in se čudili čudovitemu svetu dvoživk. V Sloveniji namreč živi 13 vrst žab. Vse žabe so uvrščene na rdeči seznam in tako z zakonom zaščitene.
Dvoživke v spomladanskem času zapustijo kopenska bivališča in se odpravijo proti ribnikom, kjer odložijo mrest in tako poskrbijo za naslednjo generacijo. Ravno v tem času je opazno največ povozov, saj njihove poti v večini primerov sekajo prometne ceste. Da bi se preprečilo tovrstne množične povoze, se na problematičnih odsekih organizira vsakoletne prostovoljne akcije prenašanja dvoživk čez cesto in postavitev začasnih varovalnih ograj. Ponekod po Sloveniji se uredi tudi bolj trajne rešitve, kot so podhodi za dvoživke ter postavi trajne varovalne ograje.
Prvi odsek kjer smo prenašali dvoživke se nahaja na robu naselja Češnjevek, kjer so včasih kopali
glino za izdelavo opeke. Pri izkopu so nastale jame, ki jih je zalila voda. Ribniki so postali pester
habitat z živahno biotsko pestrostjo. So tudi del območja Natura 2000, ki je pomembno
naravovarstveno omrežje Evropske unije in skrbi za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter
njihovih habitatov. V Sloveniji prekriva približno 37 % celotnega ozemlja. Ribniki so del
obsežnejšega in strnjenega gozdnatega območja med Preddvorom in Cerkljami na Gorenjskem ter
predstavljajo posebno ohranitveno območje. Gozd in vodne površine so življenjski prostor enega
največjih kačjih pastirjev pri nas, velikega studenčarja ter več vrst dvoživk, med katerimi sta tudi
hribski urh in veliki pupek. Vsi tirje so uvrščeni na rdeči seznam. Drugi odsek pa je na glavni cesti Češnjevek – Dvorje, ki vodi mimo gradu Strmol.
Skupaj smo čez cesto uspešno prenesli več kot 1000 dvoživk, med njimi so prevladovale krastače in rjave žabe (rosnice, sekulje). Izpod koles pa smo rešili tudi dva pupka. Po koncu svatbe smo si seveda prostovoljci malo oddahnili, a ne za dolgo, saj se že pripravljamo na naslednjo pomlad. Do takrat pa bomo z največjim zadovoljstvom poslušali žabje koncerte in opazovali male paglavce v ribnikih, kako se počasi razvijajo, dobivajo nogice, izgubljajo repek in na koncu veselo poskakujejo okoli ribnikov.
Hvala vsem prostovoljcem, ki ste namenili svoj čas in sodelovali v akciji ter osnovni šoli Cerklje za deljenje informacij o akciji. Prav gotovo se bodo tudi naslednjo pomlad potrebovale pridne roke prostovoljce, saj smo v tem letu našli še eno črno točko povozov pri Ribniku Lahovče.
Eva Knific, Barbara Nikolič
Šenčur, 8. 4. 2024
